RAZSTAVI EJTI ŠTIH
Vljudno vabljeni na razstavi Ejti Štih v sodelovanju s prof. Janezom Suhadolcem, U.D.I.A.
ZADNJI SESTANEK
1.9.2011 - 15.10.2011
v Galerijo Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana
ter
SREČANJA
1.9.2011 - 19.9.2011
v Galerijo Luwigana, Gornji Trg 19, Ljubljana.
VSTOP PROST
ZADNJI SESTANEK
1.9.2011 - 15.10.2011
v Galerijo Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana
ter
SREČANJA
1.9.2011 - 19.9.2011
v Galerijo Luwigana, Gornji Trg 19, Ljubljana.
VSTOP PROST
Spoštovani gospe in gospodje, gospodične in gospodiči
Ejti Štih se tudi tokrat kritično, pod okriljem groteske dotika vsakodnevnega življenja v skupnosti in s svojim delom zahteva, da ga v kontekstu iskanja boljših rešitev sobivanja dobro premislimo. Je filozofinja med slikarji, saj odpira vprašanja. Preseneti nas s podobami. Slika in ustvarja kar vidi v vsej kompleksnosti dogodka. Ne skuša ga prikazati všečno, pomirjajoče, temveč nam ob popačenosti podobe postavi vprašanje o naši lastni podobi? Ejti nenehno opozarja na tragikomičnost naših družbenih vlog in prizadevanj, ki jih vlogam namenjamo.
Vprašanja, ki si jih je zastavlja Ejti Štih s svojo inštalacijo Zadnji sestanek postavljeno iz dvanajstih figur iz žgane gline, poslikanimi z akrilnimi barvami, s steklenimi očmi in odlitki zob iz gipsa, so vprašanja ki zadevajo delovanja vseh večjih organizacij in družbenih inštitucij. Navdih za omenjeno postavitev je možno najti pri upodabljanju svetnikov v španski baročni kiparski tradiciji.
Opozarja na zbirokratiziranost (birokratizem - iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) državnih, občinskih institucij, ki naj bi bile postavljene na začetku industrijske družbe za učinkovitejšo in kompleksnejšo organiziranje ljudi v projekte “skupnega dobrega”. Ejti se osredotoči na obred sestankovanja pomembnih “velemož”, političnih “modrecev”, mestnih “veljakov”, oblastnikov odtujenih od vsakodnevne realnosti, potopljeni v svoje imaginarno okolje, kjer odločajo o usodah mnogih. Kakšne so usode mnogih, to morate presoditi sami.
Vendar kako? Kako peščica sestankujočih deluje na tako mnoge ljudi v skupnosti? Kako lahko njihova groteskna telesa producirajo nadaljne dogodke? In kako to, da je splošna sprejeta predpostavka, da te osebe sestankujejo le zato, da utrjujejo in reproducirajo lastne identitete in skrbijo za svoje lepo oblikovane in izrezlane stolčke, ki jih je za to priložnost pripravil Janez Suhadolc? Je njihovo dejansko sestankovanje le predstava? In da za predstavo sestanka ni ničesar, le polje nesmisla?
Sprva moramo stopiti v sam posvečeni in skrivnosti prostor za zaprtimi vrati in biti navzoči na sestanku. Zato nas Ejti s prostim sedežom za sejno mizo poziva k interakciji s sestankujočimi. Da nagovorimo odtujene oblastnike, jim predstavimo zgodbo našega vsakdana in so za spremembo oni tisti ki poslušajo, medtem ko smo mi govorci in nastopajoči. Ponujena nam je možnost povedati zgodbo, postaviti telo na oder dogodka in zahtevati pozornost. Jo bomo izkoristili?
Sestanek je postavitev, ki je svojo premiero že doživela v galeriji Manzana uno Espacio de Arte v Boliviji in si jo je ogledalo več kot 7.000 obiskovalcev.
Po napornem sestankovanju pa Ejti Štih sklepno vabi vse goste na sprehod po beli Ljubljani, skozi Stari trg do Galerije Luwigana, na Gornjem trgu, kjer bodo predstavljena njena unikatna slikarska dela v akrilni tehniki. Tukaj bodo na ogled postavljene podobe vsakdanjega življenja in družabnosti. So srečanja nje kot likovne ustvarjalke z različnimi dogodki, ki jih je spoznala skozi svoja potovanja in osebna zanimanja.
Ejti Štih se je rodila 25. novembra 1957 v Sloveniji očetu Bojanu Štihu in materi Meliti Vovk. Študirala je na Likovni akademiji v Ljubljani in izpopolnjevala v ateljeju Krsta Hegedušića v Zagrebu. Od leta 1982 živi in ustvarja v Santa Cruzu de la Sierri, v Boliviji.
Razpon njene ustvarjalnosti se razprostira od upodabljajočih umetnosti, oblikovanju plakatov in ilustracijam za knjige, revij in časopisov. Prav tako je izdelala je kostume in scenografijo za več kot 45 gledaliških del. Za litografijo je leta 1981 dobila Študentsko Prešernovo nagrado in leto kasneje Borštnikovo nagrado za scenografijo. Prav tako je prejemnica več mednarodnih nagrad. Od leta 2005 je tudi direktorica neprofitne Galerije Manzana uno Espacio de Arte, ki jo je ustanovila v Boliviji skupaj s stanovskima kolegoma.
Razstavljala je v Sloveniji, Boliviji, Franciji, Portugalski, Španiji, Združenih državah Amerike, Belgiji, Nizozemski, Veliki Britaniji, Čilu, Argentini, Kubi, Peruju, Ekvadorju, Danski, Braziliji, Paragvaju in imela skupno okoli 60 individualnih razstav in mnogo skupinskih razstav. Njena slikovita umetniška dela so del tako zasebnih kot javnih zbirk po vsem svetu.
Ejti Štih izraža izjemno zahvalo Žigi Lebarju za vso pomoč pri projektu. Njegove veščine so bile resnično dobrodrošle.
OGLED LIKOVNIH DEL EJTI ŠTIH TUKAJ IN TUKAJ
Vprašanja, ki si jih je zastavlja Ejti Štih s svojo inštalacijo Zadnji sestanek postavljeno iz dvanajstih figur iz žgane gline, poslikanimi z akrilnimi barvami, s steklenimi očmi in odlitki zob iz gipsa, so vprašanja ki zadevajo delovanja vseh večjih organizacij in družbenih inštitucij. Navdih za omenjeno postavitev je možno najti pri upodabljanju svetnikov v španski baročni kiparski tradiciji.
Opozarja na zbirokratiziranost (birokratizem - iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) državnih, občinskih institucij, ki naj bi bile postavljene na začetku industrijske družbe za učinkovitejšo in kompleksnejšo organiziranje ljudi v projekte “skupnega dobrega”. Ejti se osredotoči na obred sestankovanja pomembnih “velemož”, političnih “modrecev”, mestnih “veljakov”, oblastnikov odtujenih od vsakodnevne realnosti, potopljeni v svoje imaginarno okolje, kjer odločajo o usodah mnogih. Kakšne so usode mnogih, to morate presoditi sami.
Vendar kako? Kako peščica sestankujočih deluje na tako mnoge ljudi v skupnosti? Kako lahko njihova groteskna telesa producirajo nadaljne dogodke? In kako to, da je splošna sprejeta predpostavka, da te osebe sestankujejo le zato, da utrjujejo in reproducirajo lastne identitete in skrbijo za svoje lepo oblikovane in izrezlane stolčke, ki jih je za to priložnost pripravil Janez Suhadolc? Je njihovo dejansko sestankovanje le predstava? In da za predstavo sestanka ni ničesar, le polje nesmisla?
Sprva moramo stopiti v sam posvečeni in skrivnosti prostor za zaprtimi vrati in biti navzoči na sestanku. Zato nas Ejti s prostim sedežom za sejno mizo poziva k interakciji s sestankujočimi. Da nagovorimo odtujene oblastnike, jim predstavimo zgodbo našega vsakdana in so za spremembo oni tisti ki poslušajo, medtem ko smo mi govorci in nastopajoči. Ponujena nam je možnost povedati zgodbo, postaviti telo na oder dogodka in zahtevati pozornost. Jo bomo izkoristili?
Sestanek je postavitev, ki je svojo premiero že doživela v galeriji Manzana uno Espacio de Arte v Boliviji in si jo je ogledalo več kot 7.000 obiskovalcev.
Po napornem sestankovanju pa Ejti Štih sklepno vabi vse goste na sprehod po beli Ljubljani, skozi Stari trg do Galerije Luwigana, na Gornjem trgu, kjer bodo predstavljena njena unikatna slikarska dela v akrilni tehniki. Tukaj bodo na ogled postavljene podobe vsakdanjega življenja in družabnosti. So srečanja nje kot likovne ustvarjalke z različnimi dogodki, ki jih je spoznala skozi svoja potovanja in osebna zanimanja.
Ejti Štih se je rodila 25. novembra 1957 v Sloveniji očetu Bojanu Štihu in materi Meliti Vovk. Študirala je na Likovni akademiji v Ljubljani in izpopolnjevala v ateljeju Krsta Hegedušića v Zagrebu. Od leta 1982 živi in ustvarja v Santa Cruzu de la Sierri, v Boliviji.
Razpon njene ustvarjalnosti se razprostira od upodabljajočih umetnosti, oblikovanju plakatov in ilustracijam za knjige, revij in časopisov. Prav tako je izdelala je kostume in scenografijo za več kot 45 gledaliških del. Za litografijo je leta 1981 dobila Študentsko Prešernovo nagrado in leto kasneje Borštnikovo nagrado za scenografijo. Prav tako je prejemnica več mednarodnih nagrad. Od leta 2005 je tudi direktorica neprofitne Galerije Manzana uno Espacio de Arte, ki jo je ustanovila v Boliviji skupaj s stanovskima kolegoma.
Razstavljala je v Sloveniji, Boliviji, Franciji, Portugalski, Španiji, Združenih državah Amerike, Belgiji, Nizozemski, Veliki Britaniji, Čilu, Argentini, Kubi, Peruju, Ekvadorju, Danski, Braziliji, Paragvaju in imela skupno okoli 60 individualnih razstav in mnogo skupinskih razstav. Njena slikovita umetniška dela so del tako zasebnih kot javnih zbirk po vsem svetu.
Ejti Štih izraža izjemno zahvalo Žigi Lebarju za vso pomoč pri projektu. Njegove veščine so bile resnično dobrodrošle.
OGLED LIKOVNIH DEL EJTI ŠTIH TUKAJ IN TUKAJ
« Ogled ostalih razstav in dogodkov
